Sveški slikarski tedni

Leta 1981, začetka septembra, je SPD “Kočna” pod predsednikom dr. Valentinom Inzkom prvič priredilo slikarski teden. Povabilo na to likovno kolonijo so sprejeli umetniki iz treh sosednjih alpe-jadranskih dežel, saj so prihajali iz Slovenije, Italije in Avstrije z namenom skupno živeti in skupno ustvarjati v tej južnokoroški dvojezični vasi. Spoznavali so vaščane, vaščani pa so spoznavali umetnike, preko njih pa umetnost.

Prvi in drugi slikarski teden je močno oblikoval s svojo impulzivno osebnostjo in prav takšno umetnostjo danes svetovno znani slikar Hans Staudacher. Ob večerih so skupaj z društveniki posedali in se poveselili, “pofajrali”, kot pravijo domačini, naslednji dan pa so nastala nepozabna in nepozabljena umetniška dela.
Sveški slikarski teden je uspel s svojo idejo združevanja umetnosti, ljudi in umetnikov iz
alpe-jadranskih dežel oz. držav, zato organizira SPD “Kočna” vse od leta 1981 naprej to umetniško – kulturno srečanje na vasi, saj je postal slikarski teden tradicionalna prireditev ob koncu poletja. Med tem ustvarjalnim tednom ponuja društvo bogat kulturni program, ki se ga udeležujejo v glavnem slovensko- in nemško govoreči od blizu in daleč.
Tako prireja društvo med slikarskim tednom koncerte različnih glasbenih smeri, družabna srečanja, literarna branja, razna predavanja o umetniško-strokovnih temah in seveda tudi prireditve za otroke. Da se lahko poskusi v umetniškem izražanju prav vsakdo, ki to želi, potekajo med tem tednom vedno tečaji, ponavadi ločeno za odrasle in otroke, vodijo jih pa profesionalci-umetniki. Ob koncu tedna, v soboto zvečer, pa se predstavijo umetniki s svojimi novimi deli kot tudi tečajniki s svojimi “umetninami”.

Tako je postal Sveški slikarski teden pomemben dejavnik pri vzgoji čuta za umetnost publike- in številna stanovanja oz. hiše imajo namesto kakšne kičaste reprodukcije na steni lep in kvaliteten umetniški eksponat, o katerem ve lastnik tudi to, kdo ga je ustvaril. Po slikarskem tednu pozna Sveče veliko ljudi tudi iz bolj oddaljenih krajev Koroške, Slovenije, Furlanije-Julijske krajine, Veneta in tudi Avstrije, saj je postal stalnica v koroškem kulturnem dogajanju.