{"id":110,"date":"2017-06-05T11:33:03","date_gmt":"2017-06-05T09:33:03","guid":{"rendered":"http:\/\/klemenb.bplaced.net\/01_SPDKOCNA\/?p=110"},"modified":"2019-07-09T07:22:22","modified_gmt":"2019-07-09T05:22:22","slug":"france-gorse","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/klemenb.bplaced.net\/01_SPDKOCNA\/france-gorse\/","title":{"rendered":"France Gor\u0161e"},"content":{"rendered":"

Kipar France Gor\u0161e<\/span><\/strong><\/p>\n

Umetni\u0161ko ustvarjanje kiparja Franceta Gor\u0161eta je ogledalo njegovega \u017eivljenja in odsev vsega, kar se je v njem in okoli njega dogajalo. Pot, ki jo je prehodil tako v umetnosti kot v \u017eivljenju, je bila dolga in morda nikoli ne bo kon\u010dana.<\/span><\/p>\n

Njegova umetnost bo v vsakem novem rodu odmevala druga\u010de, in vsaka generacija bo v njej na\u0161la nekaj, kar ji odgovarja in kar je novo – tako kot danes mi odkrivamo nove razse\u017enosti v njegovem predvojnem ustvarjanju.<\/span><\/p>\n

\"\"

France Gor\u0161e<\/p><\/div>\n

To pa pomeni, da je njegova umetnost mnogo zapletenej\u0161a in tudi skrivnostnej\u0161a, kot se dozdeva povr\u0161nemu opazovalcu. V\u010dasih nas je presenetil z monumentalnimi figurami, ki so vsebovale to, kar odlikuje arhai\u010dno plastiko. Potem spet je preusmeril na\u0161o pozornost na briljantno malo plastiko, ki je pri\u010devala o \u017eivljenjski sre\u010di in o tistem veselju, ki navdaja umetnika, ko gnete glino in ustvarja nove forme in predmete.<\/span><\/p>\n

Ko je oblikoval polnoplasti\u010dne in presenetljivo elegantne figure s paradoksnim arhai\u010dnim smehljajem, je isto\u010dasno \u017ee razmi\u0161ljal o novih materialih in novih mo\u017enostih kiparskega izraza. Medtem ko so pisali o njem kot o mojstru lesene plastike, je presenetil z bronastimi figurami; ko so ga ocenjevali v lu\u010di njegovega prvega vrhunca predvojnega \u010dasa, je za\u010del z oblikovanjem objektov iz \u017eice; ko so ga opisovali kot dedi\u010da renesan\u010dne – celo baro\u010dne plastike – je ustvaril vrsto plastik, ki so najbli\u017ee gotskemu umetni\u0161kemu izrazu.<\/span><\/p>\n

Isto\u010dasno je presenetil sodobnike s svojo vitalnostjo in mnogostranskostjo, saj ni bil le izvrsten kipar. Ustvaril je tudi izvrstne knji\u017ene ilustracije, ki sodijo k najbolj\u0161emu, kar je v Sloveniji na tem podro\u010dju kdaj nastalo. Ko se je v \u010dastitljivi starosti naselil v Sve\u010dah na Koro\u0161kem, je marsikdo mislil, da se bo podal v zaslu\u017eeni pokoj. Toda vitalni umetnik ni poznal mirovanja, \u0161e naprej je neutrudno ustvarjal in koval na\u010drte.<\/span><\/p>\n

France Gor\u0161e se je rodil 26. septembra 1897 v Sodra\u017eici na Dolenjskem v Sloveniji. Svoj \u0161tudij je za\u010del v Ljubljani, potem je bil vpoklican k vojakom. Do leta 1917 je ostal na italijanski fronti. Leta 1920 je \u0161el v Zagreb, kjer je pet let kasneje – medtem je resno zbolel – zaklju\u010dil svoj \u0161tudij kot eden izmed najbolj\u0161ih \u0161tudentov velikega hrva\u0161kega kiparja Ivana Me\u0161trovi\u0107a. Njegova \u017eivljenjska pot, ki je isto\u010dasno njegova umetni\u0161ka, ga je vodila potem iz Ilirske Bistrice preko Trsta in Gorice v Ljubljano, kjer se je prvi\u010d stalno naselil. Leta 1931, ko je za\u010del s svojim kiparskim ustvarjanjem v Ljubljani, je bil ustvaril \u017ee svoj opus, zastopan je bil na Bene\u0161kem bienalu in se je lahko skliceval na vrsto razstav. Do leta 1945, ko je emigriral najprej v Trst, potem leta 1952 v Zdru\u017eene dr\u017eave Amerike, je dosegel v ljubljanskih letih umetni\u0161ko zrelost in isto\u010dasno tisto razvojno stopnjo, s katero je njegovo delo postalo pomemben sestavni del sodobne slovenske umetnosti.<\/span><\/p>\n

Njegovo \u017eivljenje, njegovo delo in njegove razstave na treh celinah po letu 1952 pa pri\u010dajo o tem, da je zreli „ljubljanski“ dobi sledilo novo obdobje iskanja in novega zagona. V pi\u010dlih desetih letih je razvil tiste posebne zna\u010dilnosti v svojem ustvarjanju, ki so se naznanjale \u017ee v medvojnem obdobju. Leta 1960 se je potem odlo\u010dil za resno prelomnico – odkril je mo\u017enosti, ki jih ponuja ustvarjalcu \u017eica. \u017di\u010dna plastika ga je vodila tri leta kasneje k odkritju njegovega lastnega materiala, ore\u0161ca. <\/span>
\nTo je zmes iz orehove \u017eagovine in specialnega lepila. Potuje po Zdru\u017eenih dr\u017eavah Amerike, dvakrat se celo odpravi v svojo staro domovino. Leta 1969 prejme nagrado za opremo Marijinega sveti\u0161\u010da v Washingtonu, pape\u017e ga sprejme v privatni avdienci in leto kasneje dobi prvo pomembno naro\u010dilo v Sloveniji: kri\u017eev pot za novo cerkev v Poljani pri \u0160kofji Loki.<\/span><\/p>\n

Notranji nemir in stalno hrepenenje ga vodita leta 1971 nazaj v Evropo, kjer se naseli v Rimu. Od tam potuje na Koro\u0161ko in ostane dalj \u010dasa v Kortah\/Tr\u00f6gern. Ustvari kri\u017eev pot za Marijino cerkev v Teznem pri Mariboru. Naslednje leto spet dalj \u010dasa prebiva v Kortah, leta 1973 pa si ustvari v Sve\u010dah\/Suetschach v stari Vrbnikovi kme\u010dki hi\u0161i poleg farne cerkve atelje in lastno galerijo. Vrt pred svojo hi\u0161o preoblikuje z vrsto doprsnih kipov v edinstven kulturni park. Med podobami pomembnih koro\u0161kih kulturnih ustvarjalcev je tudi njegov avtoportret.<\/span><\/p>\n

Za\u010detki njegovega ustvarjanja so bili povsem v znamenju Gor\u0161etovega u\u010ditelja Me\u0161trovi\u0107a in njegovih pogledov na kiparsko umetnost. Kljub temu je bil sposoben zelo kmalu ubrati samostojno pot. Segel je v zakladnico arhai\u010dne gr\u0161ke plastike, bogatil se je ob ekspresionisti\u010dnem kiparstvu, z velikim zanimanjem je \u0161tudiral kiparski opus Maillol-a in ljudsko umetnost. Predvsem pa je ohranjal in izpopolnjeval svoj prirojeni \u010dut za plasti\u010dno formo in za material, ki je postal v njegovih rokah mehka in voljna masa, kateri vdahne svoj stvariteljski bodi!. <\/span>
\nZrelo ljubljansko obdobje je nazadnje ustvarilo \u0161tevilna izvrstna dela, ki so nastala v njegovem ateljeju. Poleg portretov je treba omeniti vsaj nekaj aktov (Eva, Kopalka), razen tega alegori\u010dne figure (Pomladni pozdrav) in monumentalne plastike (Neboti\u010dnik, Parlament v Beogradu idr.). \u010ceprav ga je zanimal predvsem problem oblikovanja iz hloda oz. iz enega kosa materiala – saj je izhajal iz gr\u0161ke arhaike -, je isto\u010dasno \u0161tudiral tudi problem gibanja. Tako so nastale \u0161tevilne izvrstne plastike, npr. dvojni portret plesnega para Pia in Pino Mlakar. Med tem intenzivnim delom, ko je iskal smisel kiparstva in velikih plastik in ko je sku\u0161al neustavljivo gibanje prenesti na stalne materiale, je ustvaril tudi vrsto malih plastik, ki so \u0161e danes presenetljivo sve\u017ee in sodobne. Z nekaj potezami je nakazal \u017eenski lik in mu vdihnil \u017eivljenje – kljub temu pa ta lik ni naravna slika. <\/span>
\nNeznatna skica se je spremenila v mojstrovih rokah v umetnino, saj se skrivajo v kepi gline, ki jo je umetnik obudil k neslutenemu \u017eivljenju, refleksija, ustvarjalna volja in pogled v prihodnost. Vsako Gor\u0161etovo delo nam govori tudi o njegovem prihodnjem ustvarjanju, v njem se da slutiti tudi napoved tega, kar bo \u0161e pri\u0161lo.<\/span><\/p>\n

V tej plodni ustvarjalni fazi je dosegel v svoji sakralni plastiki visoko raven poduhovljenosti (Mole\u010da \u017eena, 1937; Madona, 1938; Pieta, 1938 itd.), isto\u010dasno pa mu je uspelo uresni\u010diti izredno ravnovesje med polnimi, plasti\u010dnimi formami in notranji napetosti njegovih kompozicij, ki so v glavnem posve\u010dene lepoti \u010dlove\u0161kega telesa. <\/span>
\nV gradbeni plastiki (za beograjski parlament, za Neboti\u010dnik v Ljubljani, za poslopje v Celov\u0161ki cesti v Ljubljani) mu je uspelo na novo odkriti pozabljene principe slovenske gotske in baro\u010dne plastike. Predvsem pa je znal posredovati kiparsko formo na neizumetni\u010den, prepri\u010dljiv in enostaven na\u010din, brez odve\u010dnih detajlov in v enem kosu.<\/span><\/p>\n

V prvih letih emigracije (po letu 1945) se je posvetil predvsem mali plastiki in risbi. <\/span>
\nTa dela so nastala ob njegovem u\u010diteljevanju na slovenski gimnaziji v Trstu in ob njegovem ob\u010dasnem sodelovanju s tr\u017ea\u0161kim radiom. V tem \u010dasu so se utrjevala spoznanja, ki si jih je pridobil v svojih ljubljanskih letih. <\/span>
\nOb tem trenutku bi verjetno ve\u010dina ljudi sku\u0161ala ohraniti dose\u017eeno. Kljub temu je zmagala umetnikova volja. V petdesetih letih je pravzaprav za\u010del znova. Preselil se je v Zdru\u017eene dr\u017eave Amerike, ki so ga fascinirale s svojim na\u010dinom \u017eivljenja in s svojo dinamiko. Tukaj je za\u010del sprejemati nove navdihe za ustvarjanje. Tukaj je izdelal osnutke za \u0161tevilne plastike (najprej v \u017ei\u010dni konstrukciji, potem v ore\u0161cu), ki jih lahko imenujemo Gor\u0161etovo gotiko. V prvi vrsti mu je \u0161lo za to, da bi dosegel visoko raven poduhovljenosti in brezte\u017enosti. <\/span>
\nV sakralnih kompozicijah, ki u\u010dinkujejo kot abstraktne podobe, zaslutimo, kako se te podobe dvigujejo v nebo in izgubljajo svojo posvetno te\u017eo. Realisti\u010dnih detajlov skorajda ni ve\u010d, umetni\u0161ki jezik je zgo\u0161\u010den v obrisu in v slikovito obdelani povr\u0161ini. Kljub temu so ta dela ohranila vse to, kar je Gor\u0161e v plastiki kdaj ustvaril – od spo\u0161tljivo in z veliko ro\u010dnostjo oblikovanega materiala do \u010diste forme. Ekspresionisti\u010dne komponente njegove umetnosti, ki so bile opazne zlasti v njegovih zgodnjih, mladostni\u0161kih letih, so se tako v njegovi ameri\u0161ki fazi obudile v poudarjeni obliki. <\/span>
\n(Dr. Janez Sedej)<\/span><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Kipar France Gor\u0161e Umetni\u0161ko ustvarjanje kiparja Franceta Gor\u0161eta je ogledalo njegovega \u017eivljenja in odsev vsega, kar se je v njem in okoli njega dogajalo. Pot, ki jo je prehodil tako v umetnosti kot v \u017eivljenju, je bila dolga in morda nikoli ne bo kon\u010dana. Njegova umetnost bo v vsakem novem rodu odmevala druga\u010de, in vsaka…<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[4],"tags":[],"class_list":["post-110","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-galerija"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/klemenb.bplaced.net\/01_SPDKOCNA\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/110","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/klemenb.bplaced.net\/01_SPDKOCNA\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/klemenb.bplaced.net\/01_SPDKOCNA\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/klemenb.bplaced.net\/01_SPDKOCNA\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/klemenb.bplaced.net\/01_SPDKOCNA\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=110"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/klemenb.bplaced.net\/01_SPDKOCNA\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/110\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":112,"href":"https:\/\/klemenb.bplaced.net\/01_SPDKOCNA\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/110\/revisions\/112"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/klemenb.bplaced.net\/01_SPDKOCNA\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=110"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/klemenb.bplaced.net\/01_SPDKOCNA\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=110"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/klemenb.bplaced.net\/01_SPDKOCNA\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=110"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}