Od 1959 naprej do danes

“Mlajšo” zgodovino Slovenskega prosvetnega društva Kočna (od leta 1959 naprej) označujejo obširne dejavnosti, saj je Kočna v teh letih organizirala domače, tradicionalne prireditve v Svečah pri Adamu, istočasno pa je ubrala tudi nove poti, na primer na področju slikarstva (Sveški slikarski tedni), rekreacijskega športa (Zvezdna vožnja s kolesi, tečaji teka na smučeh) in družabnosti (pikniki, izleti). Zelo pomembna pa so bila tudi partnerstva, npr. s Komornim pevskim zborom A. T. Linhart iz Radovljice in z AGV Harmonie z Bistrice.

K domačim prireditvam sodijo manjše in večje igre, pevski nastopi otrok ter moškega pevskega zbora. Posebej znane so bile prireditve za materinski dan in na Štefanovo, lotili pa so se tudi odrskih predstav ali “iger”, ki so jih uprizarjali pri Adamu, kjer so vedno postavili društveni oder. Uprizarjali so npr. drame “Deseti brat”, “Domen” Josipa Jurčiča in “Veriga” Frana Saleškega Finžgarja. Zelo aktivni “režiserki” sta bili ga. Kraus in njega hčerka Poldi. Romantični oder, ki ga je bilo treba ob vsaki prireditvi postaviti v dvorani pri Adamu, so uporabljali društveniki tudi v sedemdesetih letih, npr. za igrice, kakršna je “Mojca Pokrajculja”, za nastope ob materinskih dnevih in za podobne prireditve. Za “moderne” režiserje pa je postal stari oder pretesen oz. premajhen, zato so uprizarjali igre z improviziranimi odri in scenami. Prva igra, ki je bila zaigrana na “nov način”, je bila “Pepelka”. Sledile so igre “Županova Micka”, “Vzorni soprog” (odrasli igralci) ter igre “Poroka cesarja Janeza”, “V ozvezdju postelje” in “Čarovnik iz Oza” (mladinska skupina), s katerim je gostovala Kočna v Devinu na Tržaškem. Za vse te igre je prevzel režijo g. Franci Končan (ob asistenci g. Malke Feinig). Izdelavo odra, šivanje oblek in vsa druga dela so opravili sami odborniki oz. starši. Dobri dve desetletji so nastopali šolarji in srednješolci v krajših igricah,ki so jih uprizarjali na prireditvah-stalnicah (materinska proslava, božičnica na Štefanovo), naštudirali pa sta jih Malka Feinig in Gabi Partl. Po gledališkem premoru je zaigrala mladina iz Sveč in okolice igro “Kraljevi smetanovi kolački” pod režiserjem Marjanom Bevkom (ob asistenci Magde Kropiunig). Dekleta iz te skupine so tudi naštudirale kabaret “Ni predstave-Keine Vorstellung” pod vodstvom Magde Kropiunig, ki se je istega leta lotila še Molierove komedije “Tartuffe” z odraslimi igralci.

Več kot tri desetletja je redno vadil in nastopal Moški zbor Slovenskega prosvetnega društva Kočna pod neutrudnim vodstvom dr. Antona Feiniga. Nastopal je skoraj na vseh društvenih prireditvah doma v Svečah, na občinski ravni, pri sosednih društvih, v Celovcu, nemalokrat tudi izven Koroške oz. Avstrije. Leta 1985 so se pevci podali na turnejo v Kanado in v ZDA, kjer so jih slovenski rojaki navdušeno sprejeli. Moški pevski zbor je olepšal tudi številna osebna praznovanja naših društvenikov s petjem in humorjem. Poleg tega je spremljal naše “rajne” – pokojne društvenike -na njihovi zadnji poti, ki jim je v slovo zapel žalostinke.
Pevci Kočne se tudi danes občasno “dobijo”, da skupno zapojejo, tako se od leta 1983 ob božičnem času zberejo s pevci AGV Harmonie z Bistrice.

Društvo ima vsako leto okoli 10 odborovih sej, organizira Sveške slikarske tedne, čestita članom za posebne jubileje. Tako skrbi po svojih močeh za ohranitev slovenske kulture in jezika v domačih krajih. K delovanju društva sodijo še praznovanja okroglih obletnic društvenikov, pikniki, pustni plesi s pustnim programom in nenazadnje društveni izleti.