Dom Einspielerjev

Dom Einspielerjev v Svečah

V okviru slovesnosti ob stoletnici smrti Andreja Einspielerja, ki jo je pripravila Krščanska kulturna zveza, je bilo 12. junija 1988 pri Pregleju v Svečah tudi odkritje spominske plošče z napisom “Dom Einspielerjev – Einspieler Stammhaus”.

Dom rodu Einspielerjev, od koder izvirajo vsi Einspielerjevi duhovniki, je pri Pregleju. V tem domu sta se rodila oče prof. Andreja Einspielerja in oče stolnega prošta Lamberta Einspielerja. Rodil pa se je v tej hiši tudi stari oče prošta Gregorja Einspielerja. Duhovniki pater Oton Einspieler, župnik Andrej Einspieler in župnik Janez Einspieler so se rodili pri Pregleju.

Šest duhovnikov Einspielerjev – sedijo od leve na desno:
Janez, msgr. Andrej, stolni prošt Lambert; stojijo od leve na desno.: Andrej, p. Oton in tinjski prošt Gregor

Msgr. prof. Andrej Einspieler (1813 – 1888)
Bil je s škofom Antonom Martinom Slomškom in prof. Antonom Janežičem soustanovitelj Mohorjeve družbe v Celovcu, njen prvi predsednik in glavni dejavnik za koroške Slovence tako pomembne versko-kulturne ustanove. Nad trideset let je bil tudi njen blagajnik. V svojih številnih v slovenskem in nemškem jeziku pisanih glasilih se je zavzemal za pravice koroških Slovencev in za sožitje med obema narodoma v deželi. Izdajal je naslednje časopise: Šolski prijatelj, Slovenski prijatelj, Duhovni prijatelj, Stimmen aus Innerösterreich, Slovenec, Draupost, Kärntner Blatt, Kärntner Volksstimme in Mir. Tri volilne dobe je zastopal interese koroških Slovencev v koroškem deželnem zboru. Leta 1876 je bil izvoljen tudi v celovški mestni odbor. Bil je organizator koroških Slovencev na političnem, prosvetnem, šolskem in cerkvenem področju. Njegovo delo za narod so koroški Slovenci odlikovali z nazivom “Oče koroških Slovencev”.
Andrej Einspieler se je rodil leta 1813 pri Mežnarju v Svečah, umrl pa leta 1888 v Celovcu.

Stolni prošt Lambert Einspieler (1840 – 1906)
Bil je bratranec Andreja Einspielerja. Dolga leta je bil tajnik (1869-1886), namestnik predsednika (1888) in predsednik Mohorjeve družbe (1899-1906), gospodarski organizator koroških Slovencev in prvi koroški Slovenec, ki je bil izvoljen v avstrijski državni zbor (1897-1901). Rodil se je v sveški fari pri Krivcu na Bistrici v Rožu leta 1840, umrl pa v Celovcu leta 1906.

Prošt Gregor Einspieler (1853 – 1927)
Po smrti svojega strica Andreja Einspielerja je prevzel izdajanje lista Mir.
Med leti 1888-1902 je bil poslanec v koroškem deželnem zboru. Bil je ustanovitelj in predsednik Katoliškega političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem, prve osrednje politične organizacije koroških Slovencev. Med leti 1906 in 1919 je bil prošt v Tinjah. Po plebiscitu so ga nemško-nacionalni krogi prisilili, da je moral zapustiti Koroško. Rodil se je leta 1853 v sveški fari pri Hajnžovcu v Ladinah, umrl pa leta 1927 v Šentjurju v Slovenskih goricah.

Pater Oton Einspieler (1859 – 1901)
Kot bogoslovni profesor in frančiškan, je vzgajal duhovniški naraščaj na Goriškem.
Bil je povsod zaželen ljudski pridigar in misijonar. Rodil se je leta 1859 pri Pregleju v Svečah, umrl pa leta 1901 na Kostanjevici pri Gorici.

Župnik Andrej Einspieler
Njegov življenjepis je objavljal v letu 1939 dr. Janko Mikula v Nedelji.
Andrej Einspieler je bil nad 30 let župnik v Slovenjem Plajberku. Bil je vzor pravega dušnega pastirja. Bratova hčerka Marija Einspieler, poročena Inzko, je po njegovi zaslugi postala učiteljica. Po očetovi smrti je prevzela kmetijo pri Pregleju.
Župnik Andrej Einspieler se je rodil leta 1849 pri Pregleju v Svečah, umrl pa leta 1913 v Slovenjem Plajberku.

Župnik Janez Einspieler (1820 – 1897)
Kot duhovnik je v istem času kakor dekan Lambert Ferčnik, tudi iz Sveč, deloval v Kanalski dolini.
Rodil se je leta 1820 pri Pregleju v Svečah, umrl pa leta 1879 v Ukvah v Kanalski dolini.

Župnik Andrej Einspieler (1849 – 1913)
Njegov življenjepis je objavljal v letu 1939 dr. Janko Mikula v Nedelji. Andrej Einspieler je bil nad 30 let župnik v Slovenjem Plajberku. Bil je vzor pravega dušnega pastirja. Bratova hčerka Marija Einspieler, poročena Inzko, je po njegovi zaslugi postala učiteljica. Po očetovi smrti je prevzela kmetijo pri Pregleju.

Sveče

Iz zgodovine vasi Sveče (nemško Suetschach)

Sveče – domačini pravijo Svečin´ (znak ´ stoji za polglasnik) – so gotovo že stara vas. Prvič se omenja naselje leta 1238: Zwenkah; 1239: in villa Zwenca. V imenu tiči staroslovanski pridevnik svent – to je svet: Sveče – Svečin´ so naselje svetega, ali svet kraj. Čeprav je stari slovanski nosnik (nasal), ki je v živem jeziku izumrl že okoli leta 1000, je v zapisanih oblikah še dolgo ohranjen. Vas Sveče leži sedaj sredi Roža. V starih časih pa je bil Rož le sedanji Zgornji Rož: Rožek, Št. Jakob in okolica do sveške Suhe. Okolica današnjega Rožeka (Rosegg) se omenja v 9. stoletju kot „Rasa“. V 12. stoletju se ime poetizira v vallis rosarum = dolina rož. Tu mislimo še dandanes na krofljice (= zvončke) in kurjice (= telohi), ki pa cvetijo vigredi tudi drugod v apnenastih področjih. Latinizirani naziv „Dolina rož“ pa so prestavili pozneje v nemški jezik kot „Rosental“, in v dobi romantike so ga prevedli spet nazaj v slovenščino kot „Rožno dolino“. Prvoten in najbolj pravilen pa je le naziv Rož, Roža, v Rožu, prebivalci pa so Rožáni.

Sveče – stara razglednica

Prva cerkvica v Svečah je nastala verjetno že v 13. stoletju kot podružnica vetrinjskega samostana (Viktring) in je posvečena svetemu Lambertu, katerega češčenje so prinesli vetrinjski benediktinci v naše kraje. Samostojna fara so postale Sveče šele leta 1737. Prej so bile odvisne od materne fare oz. prafare v Kapli v Rožu.Danes vodijo faro minoritski duhovniki, župnišče pa je njihov samostan, ki je posvečen sv. Hemi Krški. Značilni čebulasti stolp je iz leta 1861. Sveče so spadale do leta 1848 pod oblast humprške zemljiške gosposke (Grundherrschaft Hollenburg). Do 1848 je nameščala gosposka po vaseh tako imenovane vaške sodnike (Ortsrichter), po letu 1848 pa so nastale občine (Gemeinden). V Svečah so bili župani do 1896, nato pa so se preselili na sosednjo Bistrico (Feistritz im Rosental).

Sveče – Hans Staudacher “Mrzel veter tebe žene” (1984)

Leta 1972 so na Koroškem združili občine. V bistriško občino smo sprejeli največji del nekdanje občine Svetna vas – Weizelsdorf, tako da ima sedaj naša občina okoli 2700 občanov, od teh približno 2000 volilnih upravičencev. Občinski svet (Gemeinderat) je trenutno (2003) sestavljen takole: 11 SPÖ, 2 FPÖ, 3 ÖVP, 3 Slovenska volilna skupnost (VS; Wahlgemeinschaft, WS).

Občina Bistrica v Rožu je dvojezična, ljudska šola je dvojezična, tudi občinski otroški vrtec vodi od leta 2000 naprej dvojezično skupino. Sveče so tudi župnija, ki se upravlja v obeh deželnih jezikih. Pod sveško župnijo spadajo tele vasi in zaselki: Sveče – Suetschach, Kajže – Keuschach, Zgornje Kraje – Oberkrajach, Spodnje Kraje – Unterkrajach ali Muta – Maut, Ladine – Ladinach, Bistrica – Feistritz, Mače oz. Mačin – Matschach, Sine – Sinach, Rute – Bärental, Polana, Sava – Sala (selo).

Pri ljudskem štetju leta 1890 so našteli v občini Bistrica v Rožu 189 hiš in 1752 prebivalcev. Od teh je bilo 1682 slovensko govorečih in le 61 nemško govorečih občanov. Danes (številke so iz leta 2002) živi v občini Bistrica v Rožu okoli 2700 ljudi, od teh okoli 340 slovensko govorečih.

V Svečah se nahaja od leta 1994 naprej tudi Muzej parkljev (Krampusmuseum; slovenskogovoreči domačini pravijo parkljem „ta grdi Miklavži“), ki je prvi te vrste na Koroškem. Ogleda vredna je v Svečah tudi nekdanja kovačnica (Dorfschmiede), ki je danes prav tako muzej kot nekdanje podstrešje kovačnice, ki je od leta 2002 naprej Muzej vrtnic(Rosenmuseum).
Hišna – vulgarna imena v Svečah (izbor):

Preglij, pri Pregliju: dom Einspielerjev;
Kuraž, pri Kuražu (Erasmus, Erazem);
Ukele, pri Ukelnu (Lukas, Lukele),
Keznar, pri Keznarju – že podrto – (krznar);
Kocjan, pri Kocjanu (sv. Kancijan);
Jošt, pri Joštu (sv. Jodokus);
Joštič, pri Joštiču (Jodokus);
Mahar, pri Maharju (sv. Mohor);
Butij, pri Butiju (butij = smrdokavra, Wiedehopf);
Markuc, pri Markucu (sv. Marko);
Mežnar, pri Mežnarju (lat. mansionarius);
Vrbnik, pri Vrbniku – sedaj „Galerija Gorše“ – (vrba);
Hašpirč (Gašpar, Hašpar);
Kramar, pri Kramarju;
Kosem (sv. Kozem, Kosmas);
Vršič, pri Vršču (vrh ali sv. Urh, Ulrich);
Hoisl (Matija, Matthias);
Mišelovc (sv. Mihael, Šmišov);
Kajžnik (kajža);
Bvatin (sv. Valentin);
Vah, pri Vahu (Lah, iz Laškega);
Vucar (Lurzer);
Skočaj (poskakovati, „Springer“, „Hipfl“);
Čotelj (čotati = šepati, hinken);
Kovač, Radar (= kolar), Pek idr.

Nekaj značilnih ledinskih imen:

Prod, v Produ; Reber, pod Rebrjo; na Kvancu; v Lami; Pliš, pod Plišam (= plešast, pleša); Dobrava, na Dobrili; Ježe, na Ježah; na Razpotju; v Kotu; na Zdravju (je sedaj pod vodo v umetnem jezeru; na Za-Dravju = ker je bilo res za Dravo oz. Pri Dravi spodaj); na Ladini; v Sečah …

Na južni strani vasi so mogočne gore Karavank in predgorovje. Najvišja gora je Stol (izgovorja se „Stov“, nemško Hochstuhl). Pred Stolom je Kozjak (Kossiak/Geißberg). Zapadno od Stola so Vajnaž (Wainasch), Kočna (Kotschna), Golica (Kahlkogel). Tik nad vasjo se dviga Mačinski vrh (Matschacher Gupf), vzhodno je Sinski vrh (nad Sinami = seno, Sinacher Gupf); proti vzhodu se razteguje Žingarica (Singerberg).

Gora Kočna – stara razglednica

Na severni strani so Gure (nižje gore). Na Gurah leži naselje Bilčovs (Ludmannsdorf) z vasicami Moščenica (Moschenitzen), Bilnjovs (Fellersdorf), Pugrad, Potok (Bach), Velinja vas (Wellersdorf) idr.

Pod vasjo je tekla pred nedavnim reka Drava, ki pa je sedaj zajezena.
 

No more posts.