Začetki

Iz zgodovine Slovenskega prosvetnega društva KOČNA
Slovensko prosvetno društvo Kočna sodi med najstarejše ustanove v naši občini.
S svojimi raznovrstnimi prizadevanji je dokazalo, da je kljub dolgi tradiciji ohranilo mnogo zagnanosti za kulturno delo. Društveni zapisniki, farne kronike, razni časopisi, stare slike in dokumenti pričajo o bogatem kulturnem življenju v preteklosti. 
V prvih vrsticah prvega zapisnika Kočne beremo tole:

Ustanovni shod slovenskega izobraževalnega društva Kočna v Svečah

Dne 29. avgusta 1909 je g. Gregor Pak sklical shod z namenom, da se ustanovi gori imenovano društvo. Shod se je vršil pri Adamu in je bil zelo dobro obiskan. Ko je sklicatelj shod otvoril, je podal po kratkem pozdravu besedo č.g. dr. Arnejcu. Govornik je v šaljivo resnem govoru poudarjal potrebo izobrazbe in bodril ljudstvo, naj se vsi mladi in odraščeni vpišejo v društvo. Ljudstvo je govoru z zanimanjem sledilo. Nato so domači č.g. kaplan Joso Rudl prečitali in obrazložili pravila društva. Zatem se je vršilo zapisovanje članov, katerih je pristopilo 120? S tem je bilo ustanovljeno slovensko krščansko izobraževalno društvo “Kočna” v Svečah. 
V odbor so bili izvoljeni sledeči možje in fantje: 
predsednik Gregor Pak, p.d. Tesnar, 
podpredsednik Gregor Jurič, p.d. Polanc,
tajnik Jakob Beguš, organist, 
blagajnik Andrej Pak, Rupračev v Krajah, 
knjižničar Jožef Pak, Krznarjev v Svečah, 
namestniki Gregor Lindl, J. Šlajhar in Joso Rudl.

Sveški tamburaši - Alternativtext

Sveški tamburaši – Beschriftung

Ena prvih skrbi mladega društva je veljala knjižnici. Velika pomoč in razbremenitev za blagajno je bila zapuščina po dekanu Lambertu Ferčniku, ki je Kočni zapustil okrog 300 knjig. Drugo važno težišče, s katerim je društvo podčrtalo svoje izobraževalne naloge, je bila ureditev tako imenovanega socialnega kursa, ki se je vršil dvakrat tedensko in na katerem so obravnavali gospodarska, socialna in narodnostna vprašanja. Poleg tega je delovala tamburaška skupina in za igralce so z lastnimi prispevki stesali oder pri Adamu.
Prvi predstavi z igro “Zamujeni vlak” dne 2. februarja 1910 je že marca sledila druga igra “Kmet Herod”.
V prvem času se je na zborovanjih mnogo govorilo o namenu in delu izobraževalnih društev. Tako npr. beremo v zapisniku od 16. maja 1910:

Slovensko krščansko izobraževalno društvo “Kočna” je sklicalo dne 5. maja shod, kateri je bil naravnost impozanten. Na tem shodu je bil v velikem številu zastopan ves spodnji Rož. Kot govornik nastopi g. Franc Terseglav iz Ljubljane. Najprej poudarje, naša izobraževalna društva nimajo namena, da bi hujskala ljudstvo proti sosednim Nemcem, ampak naša društva hočejo naše ljudstvo poučevati, ga izobraževati. S tem pa ni rečeno, da moramo svoje pravice teptati in se slepo uleči pred nasprotnika. Naroda pa tudi ne bomo rešili, ako bomo samo klicali “živijo!”, tudi ne, ako se lepotičimo s slovenskimi barvami in pijemo na zdravje Slovencev, ampak treba je, da narod učimo ljubezni in spoštovanja do reveža in trpina, do kmeta in delavca. 

Na občnem zboru leta 1910 je prišlo do prvih sprememb v vodstvu društva. Predsednik je zdaj postal Andrej Pak, knjižnico pa je prevzela Rezi Pak, Krznarjeva.
Takrat je imelo društvo naročenih več listov: Mir, Slovenec, Naš dom, Mladost, Zlata doba, Bogoljub. V knjižnici je bilo 370 knjig, prebralo pa se jih je okrog 200 na leto. V istem letu je bilo za mladino ustanovljeno telovadno društvo “Orel”.

Telovadni odsek "Orel"

Telovadni odsek “Orel”

Trije sveški “orli” Gregor Ratz – Kuraž, Joza Pak – Keznar, Waldhauser Honza

Respond to Začetki

Leave a reply

Basic HTML is allowed. Your email address will not be published.