Dom Einspielerjev v Svečah
V okviru slovesnosti ob stoletnici smrti Andreja Einspielerja, ki jo je pripravila Krščanska kulturna zveza, je bilo 12. junija 1988 pri Pregleju v Svečah tudi odkritje spominske plošče z napisom “Dom Einspielerjev – Einspieler Stammhaus”.
Dom rodu Einspielerjev, od koder izvirajo vsi Einspielerjevi duhovniki, je pri Pregleju. V tem domu sta se rodila oče prof. Andreja Einspielerja in oče stolnega prošta Lamberta Einspielerja. Rodil pa se je v tej hiši tudi stari oče prošta Gregorja Einspielerja. Duhovniki pater Oton Einspieler, župnik Andrej Einspieler in župnik Janez Einspieler so se rodili pri Pregleju.
Šest duhovnikov Einspielerjev – sedijo od leve na desno:
Janez, msgr. Andrej, stolni prošt Lambert; stojijo od leve na desno.: Andrej, p. Oton in tinjski prošt Gregor
Msgr. prof. Andrej Einspieler (1813 – 1888)
Bil je s škofom Antonom Martinom Slomškom in prof. Antonom Janežičem soustanovitelj Mohorjeve družbe v Celovcu, njen prvi predsednik in glavni dejavnik za koroške Slovence tako pomembne versko-kulturne ustanove. Nad trideset let je bil tudi njen blagajnik. V svojih številnih v slovenskem in nemškem jeziku pisanih glasilih se je zavzemal za pravice koroških Slovencev in za sožitje med obema narodoma v deželi. Izdajal je naslednje časopise: Šolski prijatelj, Slovenski prijatelj, Duhovni prijatelj, Stimmen aus Innerösterreich, Slovenec, Draupost, Kärntner Blatt, Kärntner Volksstimme in Mir. Tri volilne dobe je zastopal interese koroških Slovencev v koroškem deželnem zboru. Leta 1876 je bil izvoljen tudi v celovški mestni odbor. Bil je organizator koroških Slovencev na političnem, prosvetnem, šolskem in cerkvenem področju. Njegovo delo za narod so koroški Slovenci odlikovali z nazivom “Oče koroških Slovencev”.
Andrej Einspieler se je rodil leta 1813 pri Mežnarju v Svečah, umrl pa leta 1888 v Celovcu.
Stolni prošt Lambert Einspieler (1840 – 1906)
Bil je bratranec Andreja Einspielerja. Dolga leta je bil tajnik (1869-1886), namestnik predsednika (1888) in predsednik Mohorjeve družbe (1899-1906), gospodarski organizator koroških Slovencev in prvi koroški Slovenec, ki je bil izvoljen v avstrijski državni zbor (1897-1901). Rodil se je v sveški fari pri Krivcu na Bistrici v Rožu leta 1840, umrl pa v Celovcu leta 1906.
Prošt Gregor Einspieler (1853 – 1927)
Po smrti svojega strica Andreja Einspielerja je prevzel izdajanje lista Mir.
Med leti 1888-1902 je bil poslanec v koroškem deželnem zboru. Bil je ustanovitelj in predsednik Katoliškega političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem, prve osrednje politične organizacije koroških Slovencev. Med leti 1906 in 1919 je bil prošt v Tinjah. Po plebiscitu so ga nemško-nacionalni krogi prisilili, da je moral zapustiti Koroško. Rodil se je leta 1853 v sveški fari pri Hajnžovcu v Ladinah, umrl pa leta 1927 v Šentjurju v Slovenskih goricah.
Pater Oton Einspieler (1859 – 1901)
Kot bogoslovni profesor in frančiškan, je vzgajal duhovniški naraščaj na Goriškem.
Bil je povsod zaželen ljudski pridigar in misijonar. Rodil se je leta 1859 pri Pregleju v Svečah, umrl pa leta 1901 na Kostanjevici pri Gorici.
Župnik Andrej Einspieler
Njegov življenjepis je objavljal v letu 1939 dr. Janko Mikula v Nedelji.
Andrej Einspieler je bil nad 30 let župnik v Slovenjem Plajberku. Bil je vzor pravega dušnega pastirja. Bratova hčerka Marija Einspieler, poročena Inzko, je po njegovi zaslugi postala učiteljica. Po očetovi smrti je prevzela kmetijo pri Pregleju.
Župnik Andrej Einspieler se je rodil leta 1849 pri Pregleju v Svečah, umrl pa leta 1913 v Slovenjem Plajberku.
Župnik Janez Einspieler (1820 – 1897)
Kot duhovnik je v istem času kakor dekan Lambert Ferčnik, tudi iz Sveč, deloval v Kanalski dolini.
Rodil se je leta 1820 pri Pregleju v Svečah, umrl pa leta 1879 v Ukvah v Kanalski dolini.
Župnik Andrej Einspieler (1849 – 1913)
Njegov življenjepis je objavljal v letu 1939 dr. Janko Mikula v Nedelji. Andrej Einspieler je bil nad 30 let župnik v Slovenjem Plajberku. Bil je vzor pravega dušnega pastirja. Bratova hčerka Marija Einspieler, poročena Inzko, je po njegovi zaslugi postala učiteljica. Po očetovi smrti je prevzela kmetijo pri Pregleju.
