Leta 1979 je posnel Moški pevski zbor SPD Kočna pod vodstvom dr. Antona Feiniga kaseto PESEM KOROŠKE, ki vsebuje večinoma koroške ljudske pesmi v priredbah Kramolca, Adamiča, Švikaršiča, Cigana, Kernjaka, Gobca, Nageleja, Marolta in Dojuka.

PESEM KOROŠKE

Ob 90-letnici Slovenskega prosvetnega društva Kočna so kaseto presneli na zgoščenko, ji dodali še Kernjakov venček narodnih in izboljšali tonsko kvaliteto. Pesmi, ki jih poje zbor, pripovedujejo o spominih na mladost, o srečni, pa tudi o nesrečni ljubezni, o starih fantovskih običajih, o zbiranju mladih fantov, o delih, ki so jih kmetje (“pavri”) opravljali ob različnih letnih časih in ne nazadnje o veselem rojstvu, hkrati pa tudi o obupanosti nad lastnim življenjem, o mislih na smrt.

Zgoščenka stane 15 evrov (brez poštnine) in jo lahko naročite pod naslovom: office@kocna.at.

Vsebina / Inhalt / Contents
1. Kar v srce je mati dala (J. Aljaž – F. S. Finžgar)
2. Pršva je ta ljuba v′ hred (Narodna, priredil L. Kramolc)
3. Vuštnejša ja ni (Narodna, priredil E. Adamič)
4. V′hred′č (solist A. Feinig, narodna, priredil Z. Švikaršič)
5. Bom pa rut′č zorav (narodna, priredil F. Cigan)
6. Oj te mlinar (solist J. Zerzer, narodna, priredil Z. Švikaršič)
7. Burno jes havžvam (narodna, priredil P. Kernjak)
8. Sem še mih′n puob biv (narodna, priredil F. Cigan)
9. Je na Dravc′ m′hva (solist A. Feinig, M. Kernjak)
10. Mi smo mi (solista A. Feinig, J. Zerzer, venček narodnih, priredil P. Kernjak)
11. Kadar Zila noj Drava (solist A. Feinig, narodna, priredil Z. Švikaršič)
12. Sem še mihna bva (narodna, priredil L. Kramolc)
13. Moja lubca je tamo v Škufčah doma (solist J. Zerzer, M. Miškulnik -R. Gobec)
14. O ti preburna ženska stvar (narodna, priredil A. Nagele)
15. Mrzel veter tebe žene (solist A. Feinig, sveška priredba, besedilo Orožen)
16. Mi smo se skupaj zbrali (narodna, priredil F. Marolt)
17. Že rožce po polju cvetejo (narodna, priredil M. Dojuk)
18. Zvezde (R. Gobec)
19. Saj n′či frajda več na svi′t′ (narodna, priredil P. Kernjak)
20. Je biv an hospud Bebenav (solist A. Feinig, narodna, priredil P. Kernjak)
21. Pesem od rojstva (solist J. Zerzer, F. Leder-Lesičjak, priredil L. Kramolc)

Družabnost in izobraževanje

Slovensko prosvetno društvo Kočna poleg Sveških slikarskih tednov redno organizira prireditve, ki služijo tako družabnosti kot tudi izobraževanju. Tako prireja že nad dvajset let Pust s Kočno, kjer društveniki pripravijo svoj lasten pustni program z domačo glasbo, plesom, skeči, tombolo, sekt-barom in nagrajevanjem najboljših pustnih šem.

Izlet v Benečijo (1990)

Družabnosti in izobraževanju pa lahko prištevamo društvene ekskurzije, ki ponavadi vodijo v Slovenijo in bližnjo Italijo. Kočna redno sodeluje pri tako imenovanih Rožanskih izobraževalnih tednih, zdaj imenovanih Kulturna vigred, z dvema ali pa tudi s tremi prireditvami (zdravstvena in izobraževalna predavanja, predstave za otroke). Poleg tega prireja tudi koncerte različnih glasbenih zvrsti, ki se odvijajo bodisi v galeriji Gorše (poleti), bodisi v dvorani pri Adamu v Svečah. Od časa do časa priredi tudi kak klasičen koncert v farni cerkvi (skupno s Faro Sveče). Stalna točka je tudi vsakoletno Miklavževanje za otroke v Goršetovem ateljeju. K prizadevanjem društva sodijo še predavanja k raznovrstnim temam, predstavitve novih knjig in literarna branja slovenskih (občasno tudi nemških) avtorjev in večeri z raznimi založbami, ki izdajajo slovenske oz. dvojezične knjige in srečanja z umetniki.

Skupna liturija:
“Harmonija in Kočna” (1985)

Posebna skrb velja mladim slovensko govorečim ljudem v občini, katerim želi Slovensko prosvetno društvo Kočna v bodočnosti nuditi poseben program za urjenje jezika.
Načrtov in dela je dovolj, zato iščemo še ljudi, ki bi hoteli pomagati društvu pri svojih prizadevanjih. Torej, javite se pod naslovom: office@kocna.at

Skupna pesem na
društvenem pikniku, zadnji gostje

Slovenska glasbena šola na Koroškem – oddelek Sveče

Pouk glasbe se je v Svečah začel spomladi 1978.
Gotovo smo bili med prvimi, če ne sploh prvi na Koroškem, ki so otrokom lahko nudili glasbeni pouk v slovenskem jeziku, in sicer se je pouk začel že kmalu po obisku prof.
Ajdiča in drugih funkcionarjev takratnega odbora Glasbene šole. V Svečah so učili učitelji iz Jesenic, ki so prihajali k nam z vlakom preko železniškega predora, od koder smo jih vozili v Sveče in nazaj v Podrožco.

Nastop otroškega zborčka
pri Adamu (vodi Marja Feinig)

Prva glasbila, ki so se jih lahko učili v Svečah, so bila flavta (ga. Pravst), kitara (g. Lovšin) in klavir (g. Svetlin).
Pouk se je vršil v Stari šoli v Svečah, kjer je imelo naše društvo najeti dve sobi, v eni je bil klavir, v drugi pa knjižnica SPD Kočna. Kasneje se je pouk glasbe preselil v privatno hišo k Feinigovim, leta 1986, ko je društvo podedovalo po prof. Goršetu Vrbnikovo hišo, pa se je društveno delovanje preselilo tja, z njim pa tudi pouk glasbe. Manjši nastopi učencev Glasbene šole so bili v stari šoli v Svečah, v ljudski šoli na Bistrici, pri Adamu, v galeriji Gorše ter v občinski dvorani na Bistrici. Število učencev oddelka Sveče stalno niha in po letih močnega oddelka so prišla tudi leta, ko je učencev manj. Sicer pa se je število sedaj nekoliko ustalilo in upamo, da bodo ti učenci nadaljevali z učenjem na naši Glasbeni šoli in da bodo tudi še naprej pridno vadili. Učenci Glasbene šole so veliko nastopali predvsem doma na materinskih proslavah, božičnicah, slikarskih tednih in na internih šolskih nastopih.

Nastop učenca glasbene šole

Sveški slikarski tedni

Leta 1981, začetka septembra, je SPD “Kočna” pod predsednikom dr. Valentinom Inzkom prvič priredilo slikarski teden. Povabilo na to likovno kolonijo so sprejeli umetniki iz treh sosednjih alpe-jadranskih dežel, saj so prihajali iz Slovenije, Italije in Avstrije z namenom skupno živeti in skupno ustvarjati v tej južnokoroški dvojezični vasi. Spoznavali so vaščane, vaščani pa so spoznavali umetnike, preko njih pa umetnost.

Prvi in drugi slikarski teden je močno oblikoval s svojo impulzivno osebnostjo in prav takšno umetnostjo danes svetovno znani slikar Hans Staudacher. Ob večerih so skupaj z društveniki posedali in se poveselili, “pofajrali”, kot pravijo domačini, naslednji dan pa so nastala nepozabna in nepozabljena umetniška dela.
Sveški slikarski teden je uspel s svojo idejo združevanja umetnosti, ljudi in umetnikov iz
alpe-jadranskih dežel oz. držav, zato organizira SPD “Kočna” vse od leta 1981 naprej to umetniško – kulturno srečanje na vasi, saj je postal slikarski teden tradicionalna prireditev ob koncu poletja. Med tem ustvarjalnim tednom ponuja društvo bogat kulturni program, ki se ga udeležujejo v glavnem slovensko- in nemško govoreči od blizu in daleč.
Tako prireja društvo med slikarskim tednom koncerte različnih glasbenih smeri, družabna srečanja, literarna branja, razna predavanja o umetniško-strokovnih temah in seveda tudi prireditve za otroke. Da se lahko poskusi v umetniškem izražanju prav vsakdo, ki to želi, potekajo med tem tednom vedno tečaji, ponavadi ločeno za odrasle in otroke, vodijo jih pa profesionalci-umetniki. Ob koncu tedna, v soboto zvečer, pa se predstavijo umetniki s svojimi novimi deli kot tudi tečajniki s svojimi “umetninami”.

Tako je postal Sveški slikarski teden pomemben dejavnik pri vzgoji čuta za umetnost publike- in številna stanovanja oz. hiše imajo namesto kakšne kičaste reprodukcije na steni lep in kvaliteten umetniški eksponat, o katerem ve lastnik tudi to, kdo ga je ustvaril. Po slikarskem tednu pozna Sveče veliko ljudi tudi iz bolj oddaljenih krajev Koroške, Slovenije, Furlanije-Julijske krajine, Veneta in tudi Avstrije, saj je postal stalnica v koroškem kulturnem dogajanju.