Iz zgodovine vasi Sveče (nemško Suetschach)

Sveče – domačini pravijo Svečin´ (znak ´ stoji za polglasnik) – so gotovo že stara vas. Prvič se omenja naselje leta 1238: Zwenkah; 1239: in villa Zwenca. V imenu tiči staroslovanski pridevnik svent – to je svet: Sveče – Svečin´ so naselje svetega, ali svet kraj. Čeprav je stari slovanski nosnik (nasal), ki je v živem jeziku izumrl že okoli leta 1000, je v zapisanih oblikah še dolgo ohranjen. Vas Sveče leži sedaj sredi Roža. V starih časih pa je bil Rož le sedanji Zgornji Rož: Rožek, Št. Jakob in okolica do sveške Suhe. Okolica današnjega Rožeka (Rosegg) se omenja v 9. stoletju kot „Rasa“. V 12. stoletju se ime poetizira v vallis rosarum = dolina rož. Tu mislimo še dandanes na krofljice (= zvončke) in kurjice (= telohi), ki pa cvetijo vigredi tudi drugod v apnenastih področjih. Latinizirani naziv „Dolina rož“ pa so prestavili pozneje v nemški jezik kot „Rosental“, in v dobi romantike so ga prevedli spet nazaj v slovenščino kot „Rožno dolino“. Prvoten in najbolj pravilen pa je le naziv Rož, Roža, v Rožu, prebivalci pa so Rožáni.

Prva cerkvica v Svečah je nastala verjetno že v 13. stoletju kot podružnica vetrinjskega samostana (Viktring) in je posvečena svetemu Lambertu, katerega češčenje so prinesli vetrinjski benediktinci v naše kraje. Samostojna fara so postale Sveče šele leta 1737. Prej so bile odvisne od materne fare oz. prafare v Kapli v Rožu.Danes vodijo faro minoritski duhovniki, župnišče pa je njihov samostan, ki je posvečen sv. Hemi Krški. Značilni čebulasti stolp je iz leta 1861. Sveče so spadale do leta 1848 pod oblast humprške zemljiške gosposke (Grundherrschaft Hollenburg). Do 1848 je nameščala gosposka po vaseh tako imenovane vaške sodnike (Ortsrichter), po letu 1848 pa so nastale občine (Gemeinden). V Svečah so bili župani do 1896, nato pa so se preselili na sosednjo Bistrico (Feistritz im Rosental).

Leta 1972 so na Koroškem združili občine. V bistriško občino smo sprejeli največji del nekdanje občine Svetna vas – Weizelsdorf, tako da ima sedaj naša občina okoli 2700 občanov, od teh približno 2000 volilnih upravičencev. Občinski svet (Gemeinderat) je trenutno (2003) sestavljen takole: 11 SPÖ, 2 FPÖ, 3 ÖVP, 3 Slovenska volilna skupnost (VS; Wahlgemeinschaft, WS).

Občina Bistrica v Rožu je dvojezična, ljudska šola je dvojezična, tudi občinski otroški vrtec vodi od leta 2000 naprej dvojezično skupino. Sveče so tudi župnija, ki se upravlja v obeh deželnih jezikih. Pod sveško župnijo spadajo tele vasi in zaselki: Sveče – Suetschach, Kajže – Keuschach, Zgornje Kraje – Oberkrajach, Spodnje Kraje – Unterkrajach ali Muta – Maut, Ladine – Ladinach, Bistrica – Feistritz, Mače oz. Mačin – Matschach, Sine – Sinach, Rute – Bärental, Polana, Sava – Sala (selo).

Pri ljudskem štetju leta 1890 so našteli v občini Bistrica v Rožu 189 hiš in 1752 prebivalcev. Od teh je bilo 1682 slovensko govorečih in le 61 nemško govorečih občanov. Danes (številke so iz leta 2002) živi v občini Bistrica v Rožu okoli 2700 ljudi, od teh okoli 340 slovensko govorečih.

V Svečah se nahaja od leta 1994 naprej tudi Muzej parkljev (Krampusmuseum; slovenskogovoreči domačini pravijo parkljem „ta grdi Miklavži“), ki je prvi te vrste na Koroškem. Ogleda vredna je v Svečah tudi nekdanja kovačnica (Dorfschmiede), ki je danes prav tako muzej kot nekdanje podstrešje kovačnice, ki je od leta 2002 naprej Muzej vrtnic(Rosenmuseum).
Hišna – vulgarna imena v Svečah (izbor):

Preglij, pri Pregliju: dom Einspielerjev;
Kuraž, pri Kuražu (Erasmus, Erazem);
Ukele, pri Ukelnu (Lukas, Lukele),
Keznar, pri Keznarju – že podrto – (krznar);
Kocjan, pri Kocjanu (sv. Kancijan);
Jošt, pri Joštu (sv. Jodokus);
Joštič, pri Joštiču (Jodokus);
Mahar, pri Maharju (sv. Mohor);
Butij, pri Butiju (butij = smrdokavra, Wiedehopf);
Markuc, pri Markucu (sv. Marko);
Mežnar, pri Mežnarju (lat. mansionarius);
Vrbnik, pri Vrbniku – sedaj „Galerija Gorše“ – (vrba);
Hašpirč (Gašpar, Hašpar);
Kramar, pri Kramarju;
Kosem (sv. Kozem, Kosmas);
Vršič, pri Vršču (vrh ali sv. Urh, Ulrich);
Hoisl (Matija, Matthias);
Mišelovc (sv. Mihael, Šmišov);
Kajžnik (kajža);
Bvatin (sv. Valentin);
Vah, pri Vahu (Lah, iz Laškega);
Vucar (Lurzer);
Skočaj (poskakovati, „Springer“, „Hipfl“);
Čotelj (čotati = šepati, hinken);
Kovač, Radar (= kolar), Pek idr.

Nekaj značilnih ledinskih imen:

Prod, v Produ; Reber, pod Rebrjo; na Kvancu; v Lami; Pliš, pod Plišam (= plešast, pleša); Dobrava, na Dobrili; Ježe, na Ježah; na Razpotju; v Kotu; na Zdravju (je sedaj pod vodo v umetnem jezeru; na Za-Dravju = ker je bilo res za Dravo oz. Pri Dravi spodaj); na Ladini; v Sečah …

Na južni strani vasi so mogočne gore Karavank in predgorovje. Najvišja gora je Stol (izgovorja se „Stov“, nemško Hochstuhl). Pred Stolom je Kozjak (Kossiak/Geißberg). Zapadno od Stola so Vajnaž (Wainasch), Kočna (Kotschna), Golica (Kahlkogel). Tik nad vasjo se dviga Mačinski vrh (Matschacher Gupf), vzhodno je Sinski vrh (nad Sinami = seno, Sinacher Gupf); proti vzhodu se razteguje Žingarica (Singerberg).

Na severni strani so Gure (nižje gore). Na Gurah leži naselje Bilčovs (Ludmannsdorf) z vasicami Moščenica (Moschenitzen), Bilnjovs (Fellersdorf), Pugrad, Potok (Bach), Velinja vas (Wellersdorf) idr.

Pod vasjo je tekla pred nedavnim reka Drava, ki pa je sedaj zajezena.